SENG Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.
Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. proizvajajo modro energijo = električno energijo iz obnovljivega vira.
Družba, ki deluje na območju porečja Soče, ene najbolj ohranjenih rek v Alpah, z upoštevanjem zahtevnih mednarodnih standardov in okoljevarstvenih načel optimalno izkorišča razpoložljivi vodni potencial reke Soče in njenih pritokov ter drugih obnovljivih virov energije. Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. vodni potencial izkoriščajo tako, da zadovoljujejo zahteve in potrebe odjemalcev. Za zanesljivo izpolnjevanje svojega poslanstva načrtujejo in gradijo nove ter obnavljajo obstoječe proizvodne objekte. Da bi podjetje doseglo zastavljene cilje, skrbi za visoko stanje obratovalne pripravljenosti in zanesljivosti proizvodnih naprav, za učinkovito napovedovanje in optimalno izkoriščanje primarnih virov za proizvodnjo električne energije ter za povečevanje proizvodnih zmogljivosti in proizvodnje. Pri tem posebno pozornost posveča izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in zahtev odjemalcev, racionalnemu poslovanju in gospodarjenju s sredstvi, kakovostnemu in strokovnemu načrtovanju in izvajanju dela ter stalnemu izboljševanju učinkovitosti vodenja. Pri svoji dejavnosti podjetje spoštuje vse zakonske in druge zahteve ter skrbi za urejene in ustvarjalne odnose z okoljem. Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. delujejo po mednarodnih standardih ISO 9001:2000 in ISO 14001:1996. Sistem kakovostnega poslovanja in sistem ravnanja z okoljem sta trdni osnovi za stalne izboljšave in hkrati dokaz kakovosti in zaveze skrbnemu varovanju zaposlenih, premoženja in okolja. Družba Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. je od leta 2001 v Holdingu Slovenske elektrarne povezana z drugimi družbami, ki proizvedejo več kot 50 odstotkov električne energije v Sloveniji, kar podjetju omogoča večjo konkurenčnost z manjšimi tveganji, večji pretok znanja in boljše možnosti sodelovanja pri skupnih energetskih projektih. Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. so podporni član Slovenskega nacionalnega komiteja CIGRE, mednarodnega sveta za velike elektroenergetske sisteme, in Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade (SLOCOLD), ki je tudi član nevladne mednarodne organizacije ICOLD.
Modra energija Modra energija je znamka električne energije, pridobljene v okviru Holdinga Slovenske elektrarne izključno iz obnovljivih energijskih virov. Njeno kakovost dokazujejo ustrezni certi?kati, pridobljeni z izpolnjevanjem strogih mednarodnih ekoloških standardov. Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. so ponudnik modre energije ‡ električne energije, proizvedene z vodnim potencialom reke Soče. Pri pridobivanju te energije so upoštevani vsi okoljevarstveni vidiki, kar je še posebej pomembno tudi zato, ker so mnogi vodotoki, ki jih družba izkorišča za svojo proizvodnjo, del zaščitenih območij narave. Smaragdne dragocenosti Uspešna poslovna dejavnost, izpolnjevanje pričakovanj odjemalcev električne energije, mednarodno preverljiva kakovost in skladnost z okoljskimi načeli, ohranjanje naravnih posebnosti in vrednot Posočja ter vpliv na razvoj tako elektroenergetske dejavnosti kot okolja, v katerem podjetje deluje, so kot med seboj povezane ploskve sijajno brušenega smaragda. Odsevajo v ohranjeni smaragdni barvi Soče. Trajnostno razumevanje narave Vodnega potenciala Soče Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. ne izrabljajo za vsako ceno, temveč tako, da se ohranja naravno ravnovesje. Vsi posegi v reko in njene pritoke ter v okolje nasploh so premišljeni in zastavljeni tako, da bodo lepote Posočja ohranjene tudi za zanamce.
Električna energija, ki je nekdaj gnala žage in mline, je osvetlila življenje dolin pod visokimi gorami. Spodbudila je nov zagon rudnikov, ki so dajali kruh številnim družinam, s svojimi posebnostmi pa privabljali ugledne evropske znanstvenike, da so odkrili nešteto naravnih dragocenosti tega koščka sveta. Olajšala je urejanje železniških poti po najkrajši dolinski zvezi med Alpami in Jadranskim morjem. S svojimi, zdaj vselej premišljenimi vplivi na okolje je omogočila lažjo oskrbo s pitno vodo. Z jezeri, ki jih potrebuje za svojo zanesljivost, je še obogatila turistično privlačnost krajev ob Soči. Njena vpetost v naravo je neločljivo povezana z ohranjanjem soške postrvi in drugih avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst. Električna energija, ki jo zagotavljajo Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o., je s svojimi viri in s svojo močjo sestavni del mogočne lepote Posočja. Ohranja jo s svojo nevsiljivo navzočnostjo.
Svet ob reki Soči in njenih pritokih je stičišče alpskega in sredozemskega sveta. Hlad z najvišjih slovenskih gora in vlažni vetrovi morja ustvarjajo obilo padavin, ki geološko mlado strugo spreminjajo v prizorišče divjega besnenja voda. Od kraškega izvira Soče se okrepljene s hudourniškimi pritoki prebijajo čez tesna korita, vrezana v živo skalo, čez mogočne skalne balvane, slapišča, morene, dokler se nenadoma ne razlijejo čez prostrana prodišča in nato spet ujamejo v ozke kanjone. Reka Soča je skupaj s svojim porečjem, ki obsega več kot 1500 kvadratnih kilometrov, evropsko pomemben naravni dragulj.
Soča je ena od petih najbolj ohranjenih rek v Alpah. Reka, ki ima 96 kilometrov svojega toka v Sloveniji, zlasti v zgornjem delu navdušuje z neštetimi naravnimi posebnostmi. Alpska reka, ki jo izdatno napajajo tudi podzemne vode skrivnostnega visokogorskega krasa, je zakladnica naravnih moči. Ko prihrumijo visoke pomladanske in jesenske vode, se lahko pretok več kot postoteri. V zgornjem toku, do sotočja z reko Idrijco, ima Soča snežni vodni režim z najvišjimi vodami v spomladanskem času, v srednjem toku do Solkana pa dežno-snežni režim z najvišjimi jesenskimi vodami. Pri Solkanu znaša povprečni letni pretok 90 m 3/s, najvišji izmerjeni pa kar 2500 m 3 /s. Bruto energijski potencial Soče z Idrijco in Bačo, ki ga kot koncesionar lahko izkoriščajo Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o., znaša 640 GWh na leto. Reka s skrivnostno smaragdno svetlobo je s svojo spremenljivo naravo popoln gospodar dolin pod alpskimi vršaci. Njeno izkoriščanje je omejeno s skrbnim ohranjanjem njene neokrnjene divjine. Posočje je eno od najslikovitejših predelov Evrope. Sega od visokih Julijskih Alp prek predalpskih kraških planot do širokega in rodovitnega Goriškega polja, od najzahodnejšega Breginjskega kota z venci morenskih nasipov soškega ledenika do vinogradniških, sredozemsko prijaznih Goriških Brd in do Vipavske doline, polne samosvojih vetrov. Nad dolino Soče kraljuje Kaninsko pogorje z močnimi kraškimi izviri in najglobljimi kraškimi brezni. Zgornji del Soče je del Triglavskega narodnega parka, največjega območja zaščitene narave v Sloveniji. Vode z neba, iz rečnih strug in iz blodnjakov kraškega podzemlja osrediščajo življenje Posočja. Že od prazgodovine določajo življenjske prostore ljudi v dolinah med alpskimi vršaci. Ohranjena narava je danes vir novih priložnosti. Svet ob Soči je za mnoge obiskovalce najljubši košček Evrope, za stalne prebivalce dom sredi naravnih dragocenosti.
Današnje omrežje druabe Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o., ki daje Sloveniji okoli 520 GWh električne energije, ima svoje temelje v elektrarnah, ki so že konec 19. stoletja poganjale žage, mline in rudniške naprave. Do prve svetovne vojne je na območju Posočja delovalo okoli 30 malih hidroelektrarn, Idrijca in Bača pa sta gnali še kopico elektrarn z močjo, manjšo od 5 kW, ki so jih za svoje potrebe postavili posamezniki. Hidroelektrarni Doblar in Plave, zgrajeni na Soči pred začetkom druge svetovne vojne, sta še danes med najpomembnejšimi slovenskimi hidroelektrarnami. Sredi 20. stoletja sta zadovoljevali skoraj polovico slovenskih potreb po električni energiji. Sredi osemdesetih let se jima je pridružila hidroelektrarna Solkan, ki je bila prva popolnoma avtomatizirana in daljinsko vodena hidroelektrarna brez posadke ne le v slovenskem, temveč tudi v širšem, tedaj jugoslovanskem prostoru. V devetdesetih letih je tehnična posodobitev omogočila, da sta brez posadk obratovali tudi HE Doblar in HE Plave. Leta 2002 je bilo z obnovami, dograditvami in tehnološkimi posodobitvami vzpostavljeno še delovanje hidroelektrarn Doblar II in Plave II. Med elektrarne z večjo zmogljivostjo se uvršča tudi črpalna hidroelektrarna Avče, ki bo predvidoma dograjena do leta 2008. Delovanje celotne verige tako velikih kot 20 malih hidroelektrarn na Soči in njenih pritokih je avtomatizirano in daljinsko upravljano iz enega centra vodenja. Veriga obstoječih velikih hidroelektrarn na Soči ‡ Doblar I in II, Plave I in II ter Solkan ‡ na leto skupaj proizvede okoli 450 GWh električne energije. Nova črpalna hidroelektrarna Avče bo to količino povečala za 426 GWh. Kakor Sočo napajajo številne manjše reke in potoki, tako energijo Soških elektrarn Nova Gorica bogatijo elektrarne na Soči in energetski objekti na njenih pritokih. Med večjimi je hidroelektrarna Zadlaščica, ki poleg 30 GWh električne energije zagotavlja dobavo pitne vode 7 tisoč prebivalcem Posočja. Pomemben objekt na robu Triglavskega narodnega parka pod slikovito planino Razor je bil leta 1986 zgrajen z upoštevanjem strogih okoljevarstvenih načel, da bi njegovo delovanje čim manj poseglo v lepoto potoka z globokimi koriti in zanimivim slapiščem. V omrežju Soških elektrarn se med večje uvršča hidroelektrarna Hubelj, ki na reki z enakim imenom deluje že od leta 1931. Reka, ki izvira v strmi prepadni steni, je vir 10 GWh električne energije na leto. Poseben pomen za oskrbo z energijo ima že od samih začetkov proizvajanja električne energije v Sloveniji reka Idrijca, ki je z 48 km najdaljši pritok Soče. Na Idrijci je prva hidroelektrarna za potrebe rudnika živega srebra v Idriji delovala že leta 1893, danes pa imajo Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. na Idrijci 3 manjše hidroelektrarne. Vrsta malih hidroelektrarn je tudi na njenih pritokih ‡ na reki Bači s Knežo in njenima potokoma Prošček in Mohorčev potok, na reki Trebušici s potokom Jelenk, na potoku Zapoška, katerega vode gredo v Idrijco prek reke Cerknice … Vir električne energije Soških elektrarn Nova Gorica so tudi drugi pritoki Soče, kot so Koritnica, Tolminka in Vipava, mala elektrarna pa je tudi na samosvojem vodotoku ‡ ponikalni reki Unec. 20 elektrarn na pritokih Soče, Idrijce in drugih vodotokih, vpetih v omrežje Soških elektrarn, daje na leto skoraj 70 tisoč MWh električne energije, pomembne za nemoteno oskrbo Primorske.